Mesečna informacija o poslovanju bank


Aerodrom Nikola Tesla, AIK banka, Bambi - Banat, Banini, AC Central, Energomontaža, Energoprojekt holding, Galenika - fitofarmacija, Globos osiguranje, Imlek, Impol Seval, Jedinstvo, Jubmes banka, Komercijalna banka, Lasta, Milan Blagojević, Montinvest, Niš - expres, NIS, Palanka UTP, Planinka, Proel, Soja protein, Sunce, Telefonkabl, Veterinarski zavod Subotica, Zlatarplast, Beogradska berza, akcija, obveznica, BELEX, Narodna banka Srbije, Tanjug, vesti, intervju, kolumna, aktualne vesti, investing

Bančni sistem je v letu 2020 posloval v izjemnih okoliščinah, posledice pandemije Covid-19 pa se bodo tudi v prihodnje odražale v poslovanju bank. Dobiček bančnega sistema je bil kljub poslabšanju pogojev poslovanja razmeroma visok, 472 mio EUR, le petino manjši kot v predhodnem letu, zlasti zaradi enkratnega učinka združitve dveh bank. Brez tega učinka bi bil za več kot polovico manjši od dobička v letu 2019. Decembra se je povečevanje vlog na vpogled nebančnega sektorja nadaljevalo, posledično so se terjatve bank do centralne banke povečale na petino bilančne vsote. Zmanjšala pa so se zlasti posojila podjetjem, nadaljevalo se je tudi zmanjševanje potrošniških posojil. Rast stanovanjskih posojil se je ohranila na podobni stopnji kot v preteklih mesecih. Nedonosne izpostavljenosti bank (NPE) so se v zadnjem četrtletju lanskega leta začele povečevati, delno zaradi dejanske rasti, delno zaradi metodološke spremembe pri spremljanju NPE. Nadaljnji porast NPE lahko pričakujemo v mesecih, ko bodo potekli odobreni odlogi odplačevanja posojil. Bančni sistem sicer še ohranja dober kapitalski in likvidnostni položaj.

Decembra se je rast bilančne vsote nadaljevala, znašala je 8,3 % medletno. Povečala se je za 413 mio EUR, v celotnem letu 2020 pa za 3,4 mrd EUR. Glavni dejavnik povečevanja bilančne vsote bank ostajajo vloge nebančnega sektorja, njihovo izrazito povečevanje, značilno za lansko leto pa se ob zmanjšanju dinamike kreditiranja kaže v povečevanju stanj najbolj likvidnih oblik terjatev na računih bank pri centralni banki.

Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je lani do konca leta močno znižala, vendar ostala pozitivna; decembra je znašala 0,2 % medletno in bila najnižja v zadnjih štirih letih. Rast posojil nebančnemu sektorju je bila pozitivna predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil in posojil tujcem.

Rast posojil podjetjem je od avgusta lani negativna, decembra je medletno znašala -1,4 %. K temu je najbolj prispevalo decembrsko zmanjšanje obsega posojil za 186 mio EUR. Rast posojil gospodinjstvom se je proti koncu lanskega leta še dodatno znižala in medletno decembra znašala le še 0,1 %. Na hitro zniževanje rasti je vplivalo predvsem medletno upadanje obsega potrošniških posojil (-7,8 %), kar je sovpadalo z negotovimi gospodarskimi razmerami in poslabšanjem epidemioloških razmer ob koncu lanskega leta. Obenem so se, podobno kot v prvem valu epidemije, zmanjšala tudi ostala posojila, ki zajemajo predvsem stanja na tekočih računih (kreditiranje prek kreditnih in plačilnih kartic). Rast stanovanjskih posojil je decembra znašala 4,1 % medletno.

Po zmanjševanju nedonosnih izpostavljenosti (NPE) do septembra 2020 se je delež NPE v oktobru povečal za 0,1 o.t. in do konca leta ostal pri 1,9 %. Porast obsega NPE v zadnjih treh mesecih, skupaj za 43 mio EUR, vključuje tudi metodološko spremembo v zajemanju obresti nedonosnih kreditov. Ocenjujemo, da je tudi brez te spremembe v oktobru in novembru prišlo do dejanskega porasta NPE, medtem ko so se decembra ponovno zmanjšali zaradi povečanih aktivnosti bank za njihovo reševanje ob koncu leta. Med posameznimi dejavnostmi izstopa naraščanje NPE v dejavnosti gostinstva, kjer je delež ob koncu leta dosegel 10,3 %, kar pomeni porast za 2,9 o.t. v treh mesecih. Do porasta je prišlo tudi pri prebivalstvu in sicer pri potrošniških posojilih, z deležem NPE 3,2 % v decembru, medtem ko se je pri stanovanjskih posojilih delež ohranil pri 1,7 %. Porast pri prebivalstvu je prav tako v največji meri posledica metodološke spremembe.

Rast vlog nebančnega sektorja je decembra prispevala k povečanju bilančne vsote. Lani je ta močno prehitevala rast posojil. Vloge gospodinjstev, ki predstavljajo dve tretjini vseh vlog nebančnega sektorja, so se lani povečale za 10,2 %, še bolj nadpovprečna je bila rast vlog podjetij, ki je decembra znašala 18,9 %. Povečevale so se zlasti vloge na vpogled, njihov
delež v vseh vlogah nebančnega sektorja je decembra 2020 znašal 78,3 %. Banke so lani ustvarile za 472 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, za petino manj kot v enakem obdobju predhodnega leta.

Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je znašala 9,6 %, vendar je na donosnost in dobiček pred obdavčitvijo v veliki meri vplival enkratni učinek združitve dveh bank, sicer bi bil dobiček za več kot polovico manjši kot v letu pred tem. Neto obrestni prihodki so leta 2020 za 6,4 % zaostajali za predlanskimi predvsem zaradi upočasnitve posojilne aktivnosti bank. Ob hkratni rasti (nizko) obrestovane aktive se je zniževanje neto obrestne marže nadaljevalo. Ta se je do konca decembra znižala na 1,57 %. Neto neobrestni prihodki so lani povečali zaradi omenjenega enkratnega učinka in za četrtino presegli predlanske.

Obseg neto opravnin pri bankah, najpomembnejšega dela neto neobrestnih prihodkov, se je lani zmanjšal za 1,2 %. Banke so leta 2020 zmerno povečale operativne stroške (za 1,3 %), kar pa je predvsem rezultat spremenjenega uvrščanja stroškov, povezanih z vplačili bank v Sklad za jamstvo vlog; operativni stroški bi sicer celo nekoliko zaostajali za lanskimi. Ob koncu leta so vse banke, razen ene, neto oblikovale stroške oslabitev in rezervacij, vendar so ti zaenkrat predstavljali še razmeroma nizek delež (12,5 %) v ustvarjenem bruto dohodku.

Količnik kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi je septembra 2020 (zadnji razpoložljivi podatki) na ravni bančnega sistema znašal 20,0 %, količnik CET1 pa 18,2 %, pri čemer sta oba presegala povprečje evroobmočja. Lani do septembra se je kapital povečal predvsem zaradi zadržanja dobička, tveganju prilagojena aktiva pa se je zmanjšala zaradi zmanjšanja kreditne aktivnosti. Kazalniki likvidnosti so se decembra izboljšali. Količnik likvidnostnega kritja (LCR) se je na ravni bančnega sistema zvišal na 325 %, ob izraziti rasti vlog nebančnega sektorja pa se je ponovno povečal delež primarne likvidnosti v bilančni vsoti, na 19,8 %.
 


Analize

Aerodrom Nikola Tesla, AIK banka, Bambi - Banat, Banini, AC Central, Energomontaža, Energoprojekt holding, Galenika - fitofarmacija, Globos osiguranje, Imlek, Impol Seval, Jedinstvo, Jubmes banka, Komercijalna banka, Lasta, Milan Blagojević, Montinvest, Niš - expres, NIS, Palanka UTP, Planinka, Proel, Soja protein, Sunce, Telefonkabl, Veterinarski zavod Subotica, Zlatarplast, Beogradska berza, akcija, obveznica, BELEX, Narodna banka Srbije, Tanjug, vesti, intervju, kolumna, aktualne vesti, bloomberg, yahoo, investing
Analiza

Mesečna informacija o poslovanju bank

Bančni sistem je v letu 2020 posloval v izjemnih okoliščinah, posledice pandemije Covid-19 pa se bodo tudi v prihodnje odražale v poslovanju bank. Dobiček bančnega sistema je bil kljub poslabšanju pogojev poslovanja razmeroma visok, 472 mio EUR, le petino manjši kot v predhodnem letu, zlasti zaradi enkratnega učinka združitve dveh bank. Brez...

Pročitaj...
Aerodrom Nikola Tesla, AIK banka, Bambi - Banat, Banini, AC Central, Energomontaža, Energoprojekt holding, Galenika - fitofarmacija, Globos osiguranje, Imlek, Impol Seval, Jedinstvo, Jubmes banka, Komercijalna banka, Lasta, Milan Blagojević, Montinvest, Niš - expres, NIS, Palanka UTP, Planinka, Proel, Soja protein, Sunce, Telefonkabl, Veterinarski zavod Subotica, Zlatarplast, Beogradska berza, akcija, obveznica, BELEX, Narodna banka Srbije, Tanjug, vesti, intervju, kolumna, aktualne vesti, bloomberg, yahoo, investing
Analiza

Se nam obeta višja inflacija?

Pretekli teden je na borzah minil brez večjih sprememb. V torek so ameriški indeksi dosegli nove rekordne vrednosti, proti koncu tedna pa so pridobljeno izgubili. Iz gibanja zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih namreč izhaja, da investitorji pričakujejo vse višjo inflacijo.

Medtem ko kaže, da je najtežje...

Pročitaj...
Aerodrom Nikola Tesla, AIK banka, Bambi - Banat, Banini, AC Central, Energomontaža, Energoprojekt holding, Galenika - fitofarmacija, Globos osiguranje, Imlek, Impol Seval, Jedinstvo, Jubmes banka, Komercijalna banka, Lasta, Milan Blagojević, Montinvest, Niš - expres, NIS, Palanka UTP, Planinka, Proel, Soja protein, Sunce, Telefonkabl, Veterinarski zavod Subotica, Zlatarplast, Beogradska berza, akcija, obveznica, BELEX, Narodna banka Srbije, Tanjug, vesti, intervju, kolumna, aktualne vesti, bloomberg, yahoo, investing
Analiza

Zanimiva delnica: Accor

Accor je največji svetovni upravljavec hotelskih namestitev. Ponuja več kot 748.000 sob in več kot 30 različnih blagovnih znamk. Prisotni so tako v ekonomskem kot v luksuznem segmentu. Blagovna znamka z največ, 37 odstotki vseh sob, je Ibis (ekonomski razred). Luksuzni segment predstavlja blagovna znamka FRHI. Večino EBITDA ustvari segment, ki se ukvarja samo z...

Pročitaj...