Mesečna informacija o poslovanju bank


vijesti, bloomberg, yahoo, dionice, fondovi, burza, tečaj, dolar, funta, euro

Kratak komentar

 

Poslabšane gospodarske razmere zaradi epidemije Covid-19 se postopoma vse bolj odražajo tudi v poslovanju bank. Rast posojil se znižuje, pri čemer se znižuje tako rast posojil gospodinjstvom kot podjetjem. Vloge gospodinjstev in podjetij pri bankah so se letos močno povečale. Nedonosne izpostavljenosti so se v celem prvem polletju zmanjševale. Zmanjševanje obrestnih in neobrestnih prihodkov ter povečanje stroškov neto oslabitev in rezervacij vplivata na močno manjševanje dobičkonosnosti bank. Po letošnjem krčenju gospodarske aktivnosti pa v prihodnjih dveh letih pričakujemo stabilizacijo gospodarskih razmer.

Bilančna vsota bančnega sistema se je konec junija povečala na 43,2 mrd EUR, medletno je presegala lansko ob polletju za 7,7 %. Junija se je nadaljevalo povečevanje vlog gospodinjstev, povečale so se tudi obveznosti bank do evrosistema. S povečevanjem vpoglednih vlog v letošnjem letu se posledično povečujejo tudi najbolj likvidne oblike terjatev bank; sredstva bank na računih pri centralni banki so se v prvem polletju zvišala za 1,6 mrd EUR, od tega junija za 638 mio EUR. Obseg posojil nebančnemu sektorju se je junija zmanjšal za 225 mio EUR, v prvem polletju letos za 56 mio EUR. Naložbe v vrednostne papirje so se junija povečale, k čemur je prispevalo povečanje naložb v državne vrednostne papirje. Delež vrednostnih papirjev v naložbah bank se sicer znižuje, ob polletju se je približal petini bilančne vsote.

V času gospodarskega šoka, ki je posledica epidemije, se je rast posojil nebančnemu sektorju močno upočasnila, junija na 1,8 % medletno, kar je štiri odstotne točke manj kot ob koncu lanskega leta. Na zmanjšanje posojil v juniju je vplivalo predvsem zmanjšanje posojil podjetjem in gospodinjstvom. Medletna rast posojil podjetjem se je do polletja upočasnila na 0,6 %. Na junijsko znižanje rasti je delno vplivalo večje povečanje posojil junija lani. Po nadpovprečnem povečanju v marcu so se posojila podjetjem junija zmanjšala tretji mesec zapored.

Rast posojil gospodinjstvom se letos, predvsem od začetka epidemije dalje, hitro znižuje, junija na 1,8 %. Hitro se je upočasnila zlasti rast potrošniških posojil, ki je bila maja po štirih letih prvič negativna, junija pa se je znižala na -1,7 %. K znižanju prispeva tudi zmanjšanje ostalih, zlasti okvirnih kreditov (debetna stanja oziroma negativna stanja na transakcijskih računih). V prvem polletju letos se je nekoliko upočasnila tudi medletna rast stanovanjskih posojil, iz 5,8 % decembra na 4,3 % medletno. Letošnje neto povečanje stanovanjskih posojil je doseglo nekoliko manj kot polovico lanskega v enakem obdobju.

Nedonosne izpostavljenosti (NPE) bank so na prehodu v leto 2020 padle pod 1 mrd EUR in se do polovice leta še dodatno zmanjšale. Največji letošnji upad se je zgodil junija, za 40 mio EUR, delež NPE pa se je znižal za 0,1 odstotne točke, na 2,0 %. V prvem polletju je bilo zmanjševanje NPE največje v portfelju podjetij, za 46 mio EUR oziroma za 0,4 odstotne točke, na 4,1 %. V deležih NPE po dejavnostih se ob polletju še ne kažejo posledice zmanjšanega obsega aktivnosti, saj so se pri vseh skupinah dejavnosti v primerjavi z majem deleži ohranili ali dodatno znižali. Pri potrošniških posojilih sta se obseg in delež NPE po naraščanju v prvih petih mesecih leta 2020 junija nekoliko zmanjšala. Slednji je bil junija z 2,7 % za 0,2 odstotne točke nižji kot maja, in prav toliko višji kot konec leta 2019. Pri stanovanjskih posojilih sta se obseg in delež NPE glede na konec leta 2019 in maj 2020 zmanjšala. Delež je bil junija z 1,7 % za 0,2 odstotne točke nižji glede na december 2019 in maj 2020.

Vloge nebančnega sektorja se letos izrazito povečujejo, do konca junija se je njihova medletna rast zvišala na 9,9 % medletno. K povečanju vlog so v prvem polletju letos vloge gospodinjstev prispevale 1,25 mrd EUR, vloge podjetij pa 560 mio EUR. Visoka rast vlog gospodinjstev, junija je znašala 10,2 %, oziroma visoki prirasti v zadnjih mesecih, zlasti od aprila dalje, so posledica več dejavnikov: manjše potrošnje gospodinjstev, denarnih izplačil države z namenom blaženja posledic epidemije in izplačil regresov. Rast vlog podjetij se je letos od marca dalje zviševala in junija znašala kar 13,6 % medletno.

Podjetja pri bankah držijo za 7,3 mrd EUR vlog, od katerih je tri četrtine na vpogled. Povečujejo se zlasti vloge na vpogled, ki so ob polletju predstavljale 76,5 % vseh vlog nebančnega sektorja.

Dobičkonosnost bank se letos hitro zmanjšuje, k temu prispevajo v primerjavi z lani izrazito bolj neugodna gibanja tako na prihodkovni kot odhodkovni strani izkaza uspeha. Banke so v prvem polletju letos ustvarile za 132 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, kar dve tretjini manj kot v lanskem prvem polletju. Neto obrestni prihodki so se letos zmanjšali za 3,6 %, na kar vpliva zmanjšanje obrestnih prihodkov iz vrednostnih papirjev in stagnacija obrestnih prihodkov iz posojil, za 4,6 % pa so se povečali obrestni odhodki bank. Neto obrestna marža ohranja trend zniževanja, junija je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,71 %. Neobrestni prihodki bank so letos za lanskimi zaostajali za več kot četrtino. Poslabšane gospodarske razmerah vplivajo na povečanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki jih je bilo v prvem polletju za 98 mio EUR oziroma 16,5 % ustvarjenega dohodka bank. Število bank, ki so izkazovale stroške neto oslabitev in rezervacij se letos povečuje, saj so v prvem polletju letos imele te stroške vse banke, razen ene, medtem ko je bilo lani v prvem polletju takšnih bank oziroma hranilnic samo sedem. Operativni stroški bank so se letos povečali v podobnem obsegu kot bilančna vsota. Dobičkonosnost na kapital se je letos močno znižala. V prvem poletju je za celoten bančni sistem znašala 5,4 %, medtem ko je lani v prvem polletju znašala 17,5 % oziroma v letu 2019 12,2 %.

Količnik skupne kapitalske ustreznosti se je na ravni bančnega sistema v prvem četrtletju 2020 na konsolidirani osnovi zmanjšal na 18,0 %, količnik CET1 pa na 16,3 %. Trenutno zmanjšanje omenjenih količnikov kapitalske ustreznost je predvsem posledica enkratnega učinka, dokončen položaj pa bo razviden v naslednjih mesecih. Delež najbolj likvidnih oblik naložb v bilančni vsoti se je tudi junija okrepil, na 17 %, delež sekundarne likvidnosti se od februarja letos ohranja pri 18 % bilančne vsote, medem ko se je količnik likvidnostnega kritja (LCR) junija znižal na 309 %, kar pa je še vedno trikratnik regulatorno zahtevane ravni.

KAZALO
1. Glavne značilnosti in izkazi poslovanja bank 1
2. Kakovost kreditnega portfelja bank 3

1. GLAVNE ZNAČILNOSTI IN IZKAZI POSLOVANJA BANK1
Tabela 1.1: Bilanca stanja bank in hranilnic po stanju 30.6.2020

banka slovenije, analiza, euro, banka

Opombe: *Krediti nebančnemu sektorju, brez namena za trgovanje, zajemajo "Kredite in druga finančna sredstva po odplačni vrednosti (iz A. VI. i z "Metodologije za izdelavo rekapitulacije izkaza finančnega položaja", kategorijo "Krediti (in druga finančna sredstva), določeni za merjenje po PV prek PI" (iz A.III), kategorijo "Krediti (in druga finančna sredstva), določeni za merjenje po PV prek DVD" (iz A.IV) in kategorijo "Krediti (in druga finančna sredstva), merjeni po PV prek DVD. **Finančna sredstva/vrednostni papirji v aktivi zajemajo celotna finančna sredstva i z A.II., vključno s krediti namenjenimi trgovanju, i z ostalih skupin finančnih sredstev (A.III., A.IV. in A.V.) so zajeti lastniški in dolžniški vrednostni papirji, brez kreditov. ***Do 31. 12. 2017 vključuje tudi podrejene obveznosti, z metodologijo MSRP9 je postavka "podrejene obveznosti" ukinjena, te obveznosti so vključene med obveznosti do bank

1 Podatki o poslovanju bank v tej publikaciji temeljijo na knjigovodskih podatkih bank, ki se metodološko razlikujejo od statističnih podatkov. Podatki o posojilih se razlikujejo še zato, ker podatki v tej publikaciji vključujejo tudi posojila tujcem, upoštevajo neto princip (zneski zmanjšani za popravke vrednosti) ter ne vključujejo netržnih vrednostnih papirjev.

Tabela 1.2: Izkaz poslovnega izida 2018., 2019. in 2020.

banka slovenije, analiza, euro, banka

banka slovenije, analiza, euro

banka slovenija, analiza,euro

banka slovenije, analiza, euro

banka slovenije, analiza, euro


Analize

poslovna vijest, analiza, interview, jutarnji list, večernji list, poslovni dnevnik, bloomberg, bbc, investing, yahoo, burza, fond, tečaj, dionica, obveznica, indeks, nafta, zlato, srebro, nafta, euro, dolar, HNB, Hrvatska narodna banka, HT, ADRS, ZABA, ZB, RIVP, ERNT, INA
Analiza

Zanimiva delnica: VF Corporation

VF Corporation (v nadaljevanju VFC) oblikuje, proizvaja in distribuira blagovne znamke oblačil, obutve in dodatkov. Njihov največji segment so oblačila in obutev za športno oz. aktivno preživljanje prostega časa. Njihov portfelj obsega okoli 20 blagovnih znamk. Svoje produkte tržijo prek trgovcev na veliko in drobno, spletne prodaje ter v posebnih trgovinah...

Pročitaj...
poslovna vijest, analiza, interview, jutarnji list, večernji list, poslovni dnevnik, bloomberg, bbc, investing, yahoo, burza, fond, tečaj, dionica, obveznica, indeks, nafta, zlato, srebro, nafta, euro, dolar, HNB, Hrvatska narodna banka, HT, ADRS, ZABA, ZB, RIVP, ERNT, INA
Analiza

Mesečna informacija o poslovanju bank

Kratak komentar

 

Poslabšane gospodarske razmere zaradi epidemije Covid-19 se postopoma vse bolj odražajo tudi v poslovanju bank. Rast posojil se znižuje, pri čemer se znižuje tako rast posojil gospodinjstvom kot podjetjem. Vloge gospodinjstev in podjetij pri bankah so se letos...

Pročitaj...